Omemba: Tomaž Gubenšek

»Se združilo dvoje rek je / v isti strugi / in tesno ju stisnil breg je / drugo k drugi.«

»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent. Dasi je ugnal marsikako burko ter celo smrti in hudičem nagajal, vendar prebiva tudi on v nebeškem kraljestvu.«

»To, kar je zdaj, je več. Največ na svetu: / preprosta, tiha sreča dveh ljudi.«

»V sebi je nosil svoje brezno. Hudo brezno. Črvi so nažrli lupino. Ni več zdržal …«

»Se združilo dvoje rek je / v isti strugi / in tesno ju stisnil breg je / drugo k drugi.«

»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent. Dasi je ugnal marsikako burko ter celo smrti in hudičem nagajal, vendar prebiva tudi on v nebeškem kraljestvu.«

»To, kar je zdaj, je več. Največ na svetu: / preprosta, tiha sreča dveh ljudi.«

»V sebi je nosil svoje brezno. Hudo brezno. Črvi so nažrli lupino. Ni več zdržal …«

»Če se preveč držimo pravil Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga vedno polomi.«

»Mami dela denimo velike težave, vendar se v torkovi radijski igri na Prvem Pavliha ali Človek, ne jezi se po predlogi Ervina Fritza najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je.«

»Gre za adaptacijo istoimenske zgodbe iz zbirke Okroglih povesti francoskega avtorja Honoréja de Balzaca.«

»V igri gre za spopad med oblastno povprečnostjo Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti.«

»Gre za veselo, radoživo kriminalko, v kateri se, kot se za takšen žanr tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu.«

»Kaj je pri enem velikanu ruske literature navdušilo drugega, lahko prisluhnete v enodejanki, ki je bila na Radiu Slovenija posneta leta 1960 v režiji Janeza Vrhunca.«

»Tako kot prvi je tudi drugi del serije napisal Vinko Möderndorfer, ki bo v režiji Irene Glonar na sporedu v torek ob 21.05 na Prvem programu.«

»Tokrat bodo poslušalke in poslušalci lahko prisluhnili Lari Jankovič.«

»Kaj pa bo pripravila za poslušalke in poslušalce Radia Slovenija, pa bo mogoče slišati v sredo ob 13.05 na Programu Ars.«

»Počasi se sprehodi proti mikrofonu, z rokami v poševnih sprednjih žepih, palca kažeta drug proti drugemu. Ko začne brati, se mu kolena upognejo, desnica zaniha naprej in nazaj – kot neandertalcu, ki si čestita, ko je vrgel prvi kamen.«

»Z veseljem, reče ta in si ne da besede vzeti. Znam peči, kuhati in pražiti pa tudi cvreti, a če povem popolnoma odkrito, od vsega znam najbolje speči pito.«

»Priznam: težko pišem. Le jecljam. Jaz, pesnik, mojster klasičnih oblik, profesor verza. Bilo bi me sram, če bi študentje vedeli. A dotik peresa in papirja me paralizira. Nerodno raste pesem iz tišine.«

»… in dnevikiv predzgodovini žgali so nas kot raneglej! kako skopne... stvari kismo jih cvet imenovali ob mrtvem viru zelene.«

»Vsak kamen bo spomin na ta čas.«

»Moji hčeri je 16 let in tam nekje zunaj tava v temi in jaz ne morem ničesar storiti.«

»Na podlagi takšne nekonkretizirane anonimne prijave kakršnega koli postopka skladno z določbami pravilnika ni mogoče izpeljati, zaradi česar prijave ne moremo obravnavati.«

»Glede na trenutno stanje v državi si ne upamo tvegati.«

»Glavni razlog je epidemija, drugo pa je seveda tudi to, da je prav, da se stvari umirijo. Zdaj je veliko razburjenje in za predstavo ni dobro, če se rodi v tak čas.«

»Sem popolnoma netoleranten do teh stvari, študenti morajo biti zavarovani, da se počutijo varne med študijem, ali je en primer ali deset, reakcije bodo.«

»Nasilje je izvajal tako na urah igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi zunaj prostora predavalnice, na hodnikih, čakal me je pred vrati stranišča, v internem baru Drame, pa še kje.«

»Reakcija bo ostra.«

»Obljubim vam, da bom vsak dogodek obravnaval z vso skrbnostjo in zaupnostjo ter s ciljem, da ste popolnoma zavarovani.«